Thursday, June 17, 2010

Posledice neoliberalnega v znanosti

http://www.dnevnik.si/video/5551


Odbor za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela

Friday, June 4, 2010

Ponovno nesposobnost vodstva FHŠ


MLADINA : Izgubljene zaposlitvene možnosti

Ko v šolstvu ni mogoče delati, ker fakulteta še ni poskrbela za vse možne formalnosti Vanja Pirc

Alenka Virant
foto: Borut Peterlin

Alenka Virant je leta 2007 diplomirala na univerzitetnem študijskem programu kulturnih študijev in antropologije na koprski Fakulteti za humanistične študije (FHŠ). Kot diplomantka te študijske smeri se je zavedala, da zaposlitve najverjetneje ne bo dobila zlahka. Ko se je prijavila na zavod za zaposlovanje in povedala, da jo zanima poučevanje, pa je ugotovila, da so njene zaposlitvene možnosti še manjše, kot si je predstavljala.Najprej se je zapletlo, ker kot diplomantka FHŠ ni imela opravljenih predmetov iz pedagogike in andragogike, ki so pogoj za opravljanje učiteljskega poklica. Rešitev je bila preprosta: zavod ji je ponudil dokvalifikacijo. Še prej pa so ji svetovali, naj na šolskem ministrstvu preveri, ali bo z dodatnimi izpiti res izpolnjevala vse pogoje za poučevanje v vzgojno-izobraževalnih poklicih. Preverila je in z začudenjem ugotovila, da bi bilo dodatno izobraževanje nesmiselno, saj v šoli kljub temu ne bi mogla poučevati. Njena izobrazba namreč ni vpisana v posebni razvid poklicev, ki lahko poučujejo v šolah. Virantova je bila zgrožena, saj se še dobro spomni, da so na FHŠ že ob vpisu na študij poudarjali, da za njeno vrsto izobrazbe obstaja tudi možnost zaposlitve v šolstvu.In zakaj njene izobrazbe oziroma poklica ni v razvidu poklicev, ki lahko poučujejo v šolah? Kot pravijo na šolskem ministrstvu, so pobude za uvrstitev študijskega programa v ta razvid v pristojnosti visokošolskih zavodov oziroma tistih, ki pripravljajo učne načrte za študijske programe. Takšne pobude lahko sicer dajo tudi sami diplomanti, a prvenstveno so v pristojnosti fakultet. Te včasih poskrbijo celo za to, da lahko njihovi diplomanti učijo bistveno širši nabor predmetov, kot bi si lahko predstavljali na podlagi njihove izobrazbe. In FHŠ? FHŠ je sicer poskrbela za to, da lahko v šolstvu poučujejo diplomanti nekaterih drugih študijskih programov, za študijski program kulturnih študij in antropologije pa takšne pobude ni vložila. Vsaj ne, vse dokler ni dobila pisne pritožbe Virantove. Vloga za poučevanje nekaterih predmetov v osnovni šoli zdaj čaka na obravnavo pri predmetni komisiji Zavoda za šolstvo.Virantova je najbolj razočarana nad odnosom, ki ga je po njeni pisni pritožbi zavzela FHŠ. Uradni odgovor na njeno pismo so ji poslali šele po polletnem čakanju in šele po tem, ko se je obrnila tudi na druge visokošolske ustanove. FHŠ je v odgovoru zanikala, da bi storila kaj narobe, obenem pa so jo opozorili, da bo postopek za vpis študija v register »šolskih« poklicev najverjetneje dolgotrajen. »Verjamem, da taki postopki tečejo počasi, vendar pa je problem v tem, da bi jih morali začeti že pred leti. Sama sem se vpisala v drugo generacijo študentov, jeseni bo dve leti, odkar sem diplomirala ... oni pa so postopke šele začeli!« opozarja Virantova. Dodaja, da lahko posameznik uresničuje svoje možnosti le, če fakulteta za zaposljivost svojih študentov stori vse, kar lahko. Če tega ne stori, tudi samoiniciativnost, iznajdljivost in volja njenih diplomantov niso dovolj.

Tuesday, May 18, 2010

Preprečimo gnitje Univerze

Na pobudo Študentskega sveta UP FHŠ se je 24.3. 2010 prvič sestal Plenum Koper, ki je zbor zainteresiranih študentov in študentk, asistentov in asistentk, profesorjev in profesoric, delavcev in delavk ter ostalih državljanov in državljank, ki se ne morejo sprijazniti s katastrofalnim stanjem, v katerem se je znašla Univerza. Ta se je povsem podredila logiki današnjega časa, to je: absolutnemu primatu gospodarstva, kapitala, dobičkarstva, vse splošne birokratizacije institucij in znanstvenega polja, popolne prekarizacije zaposlovanja itd … Preko nekaterih vodilnih struktur članic se v akademsko polje vpeljujejo metode enoumja, pregone kritičnosti in disciplinsko odgovarjanje za demokratično izražanje mnenj in kritik, ter miselnost, nad katero bi se navdušil marsikateri avtoritarni in totalitarni voditelji.
Zato smatramo, da je na univerzi potrebno odgovorno gojiti in ohranjati, kjer manjka – kot na naši Univerzi – pa vzpostaviti kritično-refleksivni habitus, ki nujno zajema kritično naravnanost do družbenih dogajanj. Za to je potrebno zaposlenim in študirajočim zagotoviti demokratične in kvalitetne pogoje dela ter popolno avtonomijo. Kritična naravnanost je hkrati glavni pogoj in konstitutivni moment avtonomnega znanstvenega polja. Vzpostaviti želimo kvalitetno univerzo, ki bo omogočala dostop vsem družbenim skupinam. Obenem moramo takoj ustaviti finančno spodnašanje, razvrščanje akademikov ter akademičark na podlagi umišljene produktivnosti namesto znanstvenosti in strokovnosti, prekarizacijo zaposlovanja ter popolno birokratizacijo pedagoškega in raziskovalnega dela.

Plenum Koper je na plenarnih zasedanjih marca, aprila in maja sprejel naslednje sklepe :

1. Plenum Koper je izglasoval zahtevo dekanatu FHŠ, da se mora ob sredah v terminu od 16h do 18h sprostiti urnik v skladu s preteklimi obljubami vodstva fakultete.
Obrazložitev sklepa :
Dekanja Vesna Mikolič je večkrat javno obljubila, da bo ob sredah sproščen termin, med katerim na fakulteti vse študentke in vsi študenti ne bodo imeli študijskih obveznosti, z namenom omogočiti razna srečevanja, javne debate in okrogle mize na temo raznih problematik fakultete in Univerze. Zahtevamo udejanjenje obljube v meri, skladni z namenom. Dve prosti uri za vse študirajoče istočasno.

2. Plenum Koper je izglasoval, da se mora na spletnih straneh UP FHŠ objaviti dokument o sistematizaciji delovnih mest.
Obrazložitev sklepa :
Zaradi čezmerne in voluntaristične prekarizacije pedagoških in znanstvenih delavcev, ki neogibno prizadene kakovost univerzitetnega dela, zahtevamo objavo sistematizacije delovnih mest na UP FHŠ, da jo lahko bolje razumemo ter se odzovemo nanjo.

3. Plenum Koper je izglasoval zahtevo po vpogledu v finančno poslovanje UP FHS, UP ZRS in ŠOUP.
Obrazložitev sklepa :
Zaradi vseprisotne argumentacije z deklariranim pomanjkanjem finančnih sredstev za kakovostno (ali sploh) izvajanje obljubljenega študija ter zaradi številnih nepravilnosti, zaradi izkoriščevalskih odnosov znotraj birokratsko posiljene raziskovalne produkcije ter zaradi sramotno nesorazmernega deleža sredstev, porabljenih za študente v okviru njihove lastne organizacije, zahtevamo podroben vpogled v finančno poslovanje UP FHŠ, UP ZRS ter ŠOUP.

4. Plenum Koper je izglasoval zahtevo rektoratu in dekanatu, naj bo opravljanje diferencialnih izpitov študentov in študentk Univerze na Primorskem na Univerzi na Primorskem brezplačno.
Obrazložitev sklepa :
V skladu z 14. členom Ustave RS, ki zagotavlja vsakomur človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino, in v skladu z 2. členom Ustave RS, ki pravi, da je Slovenija pravna in socialna država, je potrebno zagotoviti brezplačno izobrazbo za vse študente in študentke, ne glede na socialni položaj. Zato zahtevamo, da je opravljanje diferencialnih izpitov na Univerzi na Primorskem brezplačno, za začetek vsaj za študirajoče na Univerzi na Primorskem.

5. Plenum Koper je izglasoval zahtevo rektoratu UP, da se na Univerzi na Primorskem v celoti ukine izvajanje študentskega anketiranja za ocenjevanje pedagoškega dela.
Obrazložitev sklepa :
Anketiranje študentov z namenom ocenjevanja kakovosti pedagoškega dela je popolnoma zgrešeno, saj je metodološko docela neustrezno ter načelno napačno. Tudi, če bi lahko vzeli kakršnokoli številsko kvantifikacijo kakovosti pedagoškega dela resno, je pri nas udeležba nezadostna, populacije pa so sploh premajhne, da bi dale zanesljivo podobo tudi ob polni udeležbi. Uporaba kvantificirane statistične metode zato izgleda kot propadel poskus zagotavljanja demokratične soudeležbe študentov, dočim pri kadrovskih odločitvah rezultati več kot očitno ne igrajo vidne vloge.
Mimo vsega tega verjamemo, da je ustrezno oceno pedagoškega dela možno pridobiti edino z vsebinskimi ter obsežnimi intervjuji, se pravi, s kvalitativno metodo pridobivanja podatkov, pa še to le ob polnomočni ter dejavni udeležbi študentov pri delu oddelka.
Ker je izvajanje ter »upoštevanje« anketiranja metanje peska v oči študentom, ki potrebujemo prave mehanizme za ocenjevanje pedagoškega dela, zahtevamo takojšnjo ukinitev obstoječega izvajanja študentskih anket.

6. Plenum Koper je izglasoval zahtevo za odstop dekanje Vesne Mikolič (31 za, 1 vzdržana, 1 proti)
Obrazložitev sklepa :

· Iz zgodovine univerz vemo, da se avtonomija univerze deloma vzdržuje v odnosu do različnih družbenih subjektov, in sicer z odgovornimi taktičnimi in strateškimi odločitvami v razmerju do njih. Avtonomija izgine s konformizmom oziroma z vnaprejšnjim pristajanjem na postulate oblastnih struktur in z ugibanjem želja oblastnikov. Ker je dekanja Vesna Mikolič ves čas delovala zgolj konformistično in vnaprej pristajala na postulate oblastnih struktur ter se podrejala željam oblastnikov, je neprimerna za vodenje Fakultete za humanistične študije.

· Ker se dekanja Vesna Mikolič pri vodenju fakultete samovoljno poslužuje avtoritarnih in diskriminatornih praks ter skuša na vsak način zatreti vsakršno kritiko na račun njenega vodenja fakultete ali stanja, v katerem se je pod njenim vodstvom znašla fakulteta. Pri tem ne izbira sredstev, zato smo na fakulteti doživeli prekinitev delovnega razmerja z vrhunskim profesorjem dr. Igorjem Ž. Žagarjem, nepodaljševanje delovnih pogodb habilitiranim, a kritičnim asistentom in asistentkam, uzurpaciji filiale sindikata SVIZ UP FHŠ, pritisk na posamezne Oddelke fakultete in pritiske na in prikrite disciplinske ukrepe zoper posamezne profesorje in profesorice ter asistente in asistentke, ki se kritično izrekajo in delujejo, ali pa so tega osumljeni.

· Ker dekanja Vesna Mikolič deluje, kakor da bi si fakulteto predstavljala kot »korporativno organizacijo, kjer dekanja avtonomno - pač v skladu s stanjem na trgu (tovrstne) delovne sile in razpoložljivimi sredstvi - odloča tako rekoč o vsem, od tega, koga bo zaposlila in za koliko časa, do tega, katere programe bo fakulteta izvajala in katerih ne. V takšnem "akademskem" okolju, ki je akademsko le še nominalno, seveda ni prostora za akademsko svobodo in avtonomijo univerzitetnih delavcev, pa tudi od ideje univerze ostane bore malo, pravzaprav le še ime.« (Žagar, Pismo rektorju okt. 2009)
Avtonomija Univerze ne pomeni avtonomije zgolj dekanje, razumevanja česar je dekanji Vesni Mikolič znova in znova spodletelo pokazati.

· Ker dekanja Vesna Mikolič na lastno pest in svoji popolni nekompetentnosti navkljub po finančni uravnilovki ocenjuje posamezne profesorje in profesorice ter asistente in asistentke ter jih na takšen ponižujoč način ne le uvrščuje v nižje plačilne razrede, kot jim pritiče, temveč jim tudi prizadeja nezaslužen črn madež v njihovem stažu javnih uslužbencev, zaradi katerega imajo slabša izhodišča za kasnejše delo na drugih institucijah. Takšno ravnanje in celo kasnejše zavračanje odgovornosti zanj je etično ter pravno nezadostno, tako rekoč, nič odstotno.

· Ker je dekanja Vesna Mikolič zaradi nekompetentnega in podcenjujočega ravnanja, skupaj s celotnim vodstvom fakultete neposredno odgovorna za katastrofalen vpis, krčenje izbire študijskih predmetov do točke, ko ne gre več za izbiro, in za omejevanje normalnega izvajanja nekaterih študijskih programov.

· Ker dekanja Vesna Mikolič ne izpolnjuje javno danih obljub. Ni zagotovila avtonomnega študentske prostora za druženje, ni zagotovila dveh prostih ur za javne debate, ni zagotovila pravočasnega izplačila sredstev za interesne dejavnosti študentov, ni odstranila kamer z območja fakultete, ni rešila težave s prekrivanjem tujih jezikov s temeljnimi predmeti, ni zagotovila daljšega odpiralnega časa fakultete in njej pripadajočih prostorov (zlasti knjižnice, podaljšanje urnika katere za dve uri na teden je pesek v oči), ni zagotovila izvajanja programov druge stopnje po bolonjski reformi, pedagoških ali ne, itn.

· Ker dekanja Vesna Mikolič v javnosti hvali UP FHŠ, češ da je imela »bolonjo pred bolonjo«. Pogubne reforme, ki so mobilizirale večino resne družboslovne in humanistične znanosti ter velik del »trdih« znanosti v Evropi v protestnih gibanjih in konfliktih, kakršni so že dlje kakor dve leti trajajoče stavke, v javnosti promovira kot posebno prednost in zaslugo naše ustanove. Gre za simboličen govor, ki za Univerzo pomeni približno nekaj takega, kot bi se v krogu prometnih policajev hvalisali s tem, da smo prvi zdrveli po avtocesti v napačno smer, tovornjakom v sprednje odbijače. Vse v imenu nekonfliktnosti in izogibanju temeljitemu, radikalnemu premisleku.

· Ker dekanja Vesna Mikolič do nekaterih zaposlenih in študirajočih v javnosti ter na sestankih za zaprtimi vrati nastopa kot oblastna razredničarka srednješolskega razreda, ki ob še tako utemeljenih očitkih odvrača pozornost od svoje nesmiselne argumentacije, s ponavljanjem istih spodletelih »argumentov« do onemoglosti poslušalca oz. do izteka sestanka. V primeru, da pa pride do prekinitve tega začaranega kroga, se skliče na »radikalnost« oz. nespodobnost oporekajoče osebe kot na diskreditirajočo okoliščino (»Ne bodite tako radikalni!«), preide v obširnejšo »argumentacijo« ad hominem ali pa nestrinjajočim se sogovornikom grozi. Ne le, da je takšen način govora ter nastopanja v sramoto Univerzi, temveč se tudi načelno izključuje s katerimkoli vodilnim položajem.

· Ker je dekanja Vesna Mikolič odgovorna tudi za mednarodno sodelovanje in za študij študentov na tujih univerzah, za to zadolžena oseba pa, po nekaterih primerih sodeč, nikakor ni kos svoji nalogi, zaseda pa delovno mesto, na katerem bi moral delati nekdo, ki je učinkovit in udejanja pravice študentk in študentov na tem področju.

· Ker dekanja Vesna Mikolič raje vodi ustanovo, katere vodenje ji je bilo zaupano, v zanesljiv propad, kakor da bi se smotrno in v soglasju s kolegijem uprla razmeram, v katerih ne delovanje ne obstoj Univerze sploh nista mogoča. Ker je na zadnjem Akademskem zboru potrdila, da je skočiti skozi okno boljša alternativa udeležbi v slehernem, še tako neznatnem uporu. Ker izkušnjam navkljub ne računa na to, da v doslednem boju za avtonomijo in kakovost fakultete ne bi bila sama, in s tem posredno žali vse agense Univerze ter izpodbija verodostojnost njihovega angažmaja

Tuesday, March 23, 2010

Zbujanje Valerije iz zimskega spanca

Vabljeni na 1. študentski plenum v Kopru dne 24.3.2010 ob 16h na UP FHŠ v predavalnici Levant 3.

Tuesday, July 7, 2009

Peticija zoper iracionalno kadrovsko politiko Fakultete za humanistične študije Koper, Univerze na Primorskem

Peticija zoper iracionalno kadrovsko politiko Fakultete za humanistične študije Koper, Univerze na Primorskem Petition

(Koper, 8. julij 2009)

Nasprotujemo kadrovskim čistkam na podlagi zasebnih simpatij ali antipatij. Edino merilo za sodelovanje v pedagoškem procesu neke univerze sta lahko le pedagoška in znanstvena performanca in izpričana kompetentnost. To velja tudi za rednega profesorja dr. Igorja Ž. Žagarja, in to tem bolj, ker je eden od redkih slovenskih lingvistov, ki je tudi mednarodno uveljavljen na zelo visoki znanstveni ravni. Prepoditi tak kader z univerze ali ga zamenjati za povprečneža bi pomenilo prikrajšati študente in študentke za vrhunsko znanje in odličnega predavatelja, univerzo pa za duha avtonomije in akademske svobode.

Friday, June 19, 2009

1. V 4. členu Statuta UP jasno piše, da : »Na univerzi ni dovoljeno delovanje političnih strank.« Glede na to, da Ameriški kotiček (v nadaljevanju : AK) deluje na podlagi Sporazuma o sodelovanju med Ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani in UP, ki velja od 10. julija 2008 do 10. julija 2011 in nam je pri tem jasno, da so veleposlaništva zunanje politične institucije določenih vladajočih političnih strank dotične države, se krši 4. člen Statuta, saj z delovanjem Ameriškega kotička, ki je tudi financiran (delno) od strani ameriškega veleposlaništva, kjer »Veleposlaništvo izbira in nakupuje nove knjižne in elektronske publikacije« in kjer knjižnji fond AK ne vsebuje posebno kritične literature na račun politične in širše stvarnosti in delovanja ZDA, dovolimo delovanje političnih strank v »avtonomnih« prostorih Univerze.

2. Po 1. členu Statuta UP je Univerza : »pravna oseba v statusnopravni obliki javnega zavoda in je avtonomni izobraževalni, znanstveno-raziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem.... in po 3. členu je Univerza »pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna«.Univerza na Primorskem krši svojo avtonomnost že s tem, ko je podpisala Sporazum o sodelovanju med Ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani in UP, saj je s tem dovolila poseganje tuji politični instituciji na svoj avtonomni univerzitetni prostor in sicer s tem, ko dopušča končno odločitev o izbiri knjig in publikacij v AK Ameriškemu veleposlaništvu, ko le ta cenzurira vso kritično literaturo do ZDA, ko služi AK ameriški vladi le kot podaljšano orodje za promocijo svoje države in izobraževalnega sistema (torej ima AK marketinško poslanstvo) in nikakor ne znanstveno raziskovalnega, glede na to, da se dobava knjig cenzurira. Še eno dejstvo nam dokazuje, da AK krši avtonomijo Univerze in propagira določene politične stranke v ZDA (kar je s 4. členom Statuta UP prepovedano), saj je AK v času volilne kampanje v ZDA, delil propagandni material točno določene politične opcije vsem obiskovalcem kotička, kar lahko s pričami tudi dokažemo.

3. Po 3. členu Statuta UP je Univerza »pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna« in upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno,UP s tem ko oddaja svoje prostore Ameriškemu veleposlaništvu v Sloveniji (saj gre za Sporazum med Ameriškim veleposlaništvom in UP) krši 3. člen svojega Statuta, saj svoje premoženje ne uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, nasprotno se upravlja in razpolaga s premoženjem Univerze na način ki krši avtonomijo izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega prostora, saj naj bi bila Univerza prostor ustvarjanja kritično mislečega akademskega polja, ki pa se ob cenzuri kritično mislečih tekstov in knjig ne more vzpostaviti. Pridružujemo se mnenju prof. Panjka, ki pravi, da »Onemogočanje nabave »kritične« literature o ZDA ni sprejemljivo za ustanovo, kakršna je univerza, vendar je k temu treba dodati dejstvo, da smo sami podpisali sporazum, ki odgovornost za izbor literature nalaga veleposlaništvu.«


4. ŠTUDENTJE SMO TEMELJNI DEL UNIVERZE IN PO 27. ČLENU STATUTA UP, JE ŠTUDENTSKI SVET UP EDEN OD ORGANOV UNIVERZE, TODA VSEENO ŠTUDENTI ŠE VEDNO NIMAMO SVOJEGA LASTNEGA PROSTORA ZA DELOVANJE IN DRUŽENJE NA UNIVERZI, MEDTEM KO AMERIŠKA VLADA S SVOJIM VELEPOSLANIŠTVOM PREKO AMERIŠKEGA KOTIČKA LE TEGA IMA.

5. Pridružujemo se mnenju prof. Panjka, ko pravi, da je poslanstvo AK in dejavnosti, ki se v njem izvajajo, mogoče opredeliti kot del »kulturne politike ZDA«, kakor jo vodi veleposlaništvo te države v skladu z usmeritvijo vsakokratne vlade (promocija ameriške kulture, izobraževalnega sistema, ameriške različice demokracije, ameriških vrednot in načina življenja) in prav kot tako, nima kaj iskati na avtonomnem prostoru kritično mislečega akademskega polja oziroma nima prave osnove za domovanje znotraj neke univerze.

6. Obiskanost Ameriškega kotička (v povprečju 6 ljudi na dan) in (ne)sposojanje knjig iz AK (v zadnjih osmih mesecih si študentje, ki obiščejo AK dnevno sposodijo v povprečju 0,4 knjige), kaže na to, da študentje ne nasedajo marketinškim potezam ameriške vlade in ritolizniškim dejanjem nekdanjega vodstva UP, ki je očitno želelo Slovenijo približati državam »Vzhodne Evrope« in »tretjega sveta« (Poljska, Češka, Indija, Kitajska itd.), kjer imajo ZDA uveljavljeno politiko rekrutiranja mladih perspektivnih intelektualcev, s čimer sprožijo v matični državi fenomen »bega možganov«.

7. Predavanja v Ameriškem kotičku le redko, oziroma skoraj da nikoli, niso kritično naravnana, temveč imajo bolj vlogo marketniškega predstavljanja »obljubljene dežele«, kjer se cedi »med in mleko« in kjer živijo ljudje v »najbolj« demokratični državi na svetu.

8. Univerza na Primorskem in študenti Univerze na Primorskem nimamo od AK nobene znanstveno-raziskovalne, oziroma izobraževalne koristi. Univerza od AK nima niti ekonomskih koristi, nasprotno ima dodatne nepotrebne stroške s plačevanjem osebja.

9. Pridružujemo se mnenju prof. Panjka, da je vprašljivo zakaj je na UP samo Ameriški kotiček in nimamo recimo evropskega, ruskega, japonskega, kitajskega, iranskega, venezuelskega, kanadskega, švicarskega, pakistanskega kotička,...

10. Oporekamo mnenju prof. Panjka v delu, kjer pravi, da ne bi bilo dobro zaradi »praks« dobrega mednarodnega sodelovanja, spreminjati kakršnekoli postopke oziroma spreminjati trenutno stanje, ki je v nasprotju s Sporazumom o sodelovanju med UP in Ameriškim veleposlaništvom v RS, saj je sam Sporazum v nasprotju s Statutom RS, ki pa je še vedno temeljni dokument Univerze na Primorskem, vse dokler naše vodstvo ne bo zopet pristalo na kakšen podoben dokument, ki bo zmanjševal avtonomijo Univerze in kratil njeno temeljno poslanstvo, ki je ustvarjanje avtonomnega in kritičnega akademskega polja.

11. PREDLAGAMO TAKOJŠNJO PREKINITEV SPORAZUMA Z AMERIŠKIM VELEPOSLANIŠTVOM, SAJ TRENUTNO S TEM SPORAZUMOM KRŠIMO SVOJ LASTNI STATUT IN ODSTRANITEV AMERIŠKEGA KOTIČKA S PROSTORA UNIVERZE IN PODELITEV TEGA PROSTORA V UPORABO ŠTUDENTOM, S ČIMER BOMO REŠILI VEČLETNO PROSTORSKO PROBLEMATIKO UNIVERZE GLEDE PROSTORA ZA ŠTUDENTSKE NAMENE, DELOVANJE IN DRUŽENJE.